Ob poplavah je voda, ki zalije prostore oporečna, vsebuje fekalije, goriva, odpadke, blato in vrsto mikroorganizmov.

Zato je pred samo uporabo potrebno dezinficirati prostor, da se uniči vse mikroorganizme in plesni. To lahko storimo z nanašanjem kemikalij ali dezinficiramo z UV svetlobo.

Dezinfekcija s kemikalijami

Najbolj enostavno je dezinficirati z varikino ali vodikovim peroksidom. Obe kemikaliji sta dokaj sprejemljivi za okolje, še posebej vodikov peroksid, ki se razgradi na kisik in vodo, torej je popolnoma razgradljiv. Obe kemikaliji tudi pobelita stvari, zato pazljivo z uporabo!

Opisan primer velja za uporabo vodikovega peroksida. Že 5% vodikov peroksid popolnoma uniči vse mikroorganizme, plesni in gljivice, ki se po nananšanju le-tega ne razmnožujejo več naprej.

Vodikov peroksid nanesemo s pršenjem na predhodno očiščene površine (namenski meglilniki ali nebulizerji ali pa kar navadne ročne pršilke, kjer pa je potrebno paziti, da ni površina preveč mokra). Prši se po vseh površinah, ki so bile poplavljene. Nanesen peroksid naj se ne briše in pusti delovati pol ure (itak bo prej shlapel). Sam efekt dezinficiranja ne bo opazen, saj peroksid ubije “vse živo”, vendar je potrebno še vedno samo plesen ali umazanijo ročno odstraniti.

Po pol ure delovanja bo površina dezinficirana in jo lahko obrišete, če želite. Ni pa potrebe. Podoben postopek velja za varikino, kjer je potrebno ravnati bolj pazljivo, saj vsebuje klorovodikovo kislino! V manjših koncentracijah pa pač dezinficira in pobeli površine.

 

Dezinfekcija s pomočjo UV svetlobe

UV svetloba je zelo učinkovita pri dezinfekciji površin, ki so osvetljene s to svetlobo za določen čas. V tem času delovanja UV svetloba prekine DNK molekule in s tem prepreči razmnoževanje naprej.

Podobno kot pri dezinfekciji s kemikalijami je potrebno prostor in površine predhodno očistiti. V sam prostor postavite UVC svetilko, ki se jo prižgano pusti za čas, ki je predpisan za določen prostor. Seveda se iz prostora umaknite!

Medtem UV svetilka dezinfizira površine, ki jih osvetljuje: bližje površine veliko bolj, kot tiste bolj oddaljene. Pozor: UV svetloba ne dezinficira senčnih površin, kjer pa svoje delo opravi ozon. UV svetilka namreč ustvarja tudi ozon, ki dezinficirno deluje na vse površine, kjer se nahaja. Zato je priporočljivo, da se v prostor s svetilko postavi tudi ventilator ali razvlažilnik, ki z mešanjem zraka povzroča generiranje več ozona.

Prostor se po uporabi prezrači, kjer se ozon razgradi nazaj na kisik.

 

Dezinfekcija s pomočjo ozona

Generatorji ozona proizvajajo ozon, ki dezinficirno deluje na površine, ki se jih “dotakne”. Tam se ozon veže z molekulamo oksidativno, torej povzroča oksidacijo in hkrati dezinfekcijo. Podobno kot pri uporabi UV svetilk je pri uporabi generatorja ozona potrebno prostor očistiti ter predvsem dobro zatesniti (okna in tudi vrata), saj ozon hitro uhaja iz prostora (in se razgradi na kisik, tako da ni nevaren). Vseeno je potrebna pazljivost, saj je ozon nevaren za zdravje in povzroča omotičnost in glavobol. (Kitajci so ga dozirali Covid bolnikom, da so hitreje ozdraveli, tudi sam včasih ob začetku prehlada parkrat vdihnem ozon, da mi dezinficira pljuča in se res pozna, vendar tega ne priporočam drugim).

Ozon generator se prižge in pusti za določen čas delovati. Seved ase iz prostora umaknite! Glede na prostor in moč generatorja med 30-60 minut. Prostor se potem prezrači. Prednost pri ozonu je to, da dezinficira tudi skrite površine, v notranjost omar in podobno, kar UVC svetloba ne more, z nanašanjem kemikalij pa ne morete biti tako natančni.

Ko vas prizadenejo poplave, ni enostavno. Vse, kar je zalila voda, je umazano, biološko oporečno ali celo uničeno.

Ker smo leta 2014 pomagali odpravljati posledice poplav na Notranjskem, lahko delimo nekaj uporabnih nasvetov, kako se tega ustrezno lotiti.

Potrebno je poskrbeti za izsuševanje prostorov in tudi za dezinfekcijo.

Izsuševanje prostorov

Z namenskimi razvlažilniki lahko izsušite stene in tla ter samo opremo v prostoru. Ker razvlažilec suši preko izsuševanja zraka, je ta postopek dolgotrajnejši.

Talne obloge, kot so laminatne in vinilne plošče, (tudi linoleji, itison, tapison) se bodo napihnile in zvile, zato razmislite o odstranitvi in menjavi. Parket bo bolj verjetno “preživel”, če ni bil predolgo izpostavljen vlagi. Ploščice in betonska tla so v tem primeru najboljša opcija. Predhodno je torej potrebno pregledati stene (če ne odpada barva ali omet), kotne letve, saj se tam nabira skrita voda in podnožja omar, ki so iz iverke, ki se hitro napije vode in ustrezno ukrepati: če npr. podnožja omar niso napihnjena, je omara še uporabna (to je lahko zgolj ob kratkotrajnem zalitju vode). V kolikor je napinhnjenost opazna, razmislite o menjavi.

Pomembno je, da ustrezno pripravite prostor:

1. umaknete vse stvari iz blaga ali tkanine (tepihi, zavese, prti, cunje, vsebina omar,…), ki dodatno vežejo vlago nase in jih ločeno operete in posušite.
2. premaknete pohištvo tako, da vidite ali je nemara voda še kje (skriva se pod pulti, za omarami, ki se jih ne premika, v kotih sobe, pod robnimi letvami,…) in pobrišete tla in omare.
3. Čimveč stvari, ki jih je možno očistiti in oprati, iznesete iz prostora, tako da ostanejo predvsem stvari, ki jih ni možno odstraniti: večje omare, pohištvo.
4. Celoten prostor do suhega prebrišite, da bo vlago pobiralo zgolj iz sten in tal.

Postopek izsuševanja z razvlažilcem

V pripravljen prostor ne vnašajte stvari, ki niso tam nujno potrebne. Najbolje je izsušiti prazen prostor, saj tako opazujete napredek in razvlažilec ne dela na polno na primer zaradi tepiha, ki je ogromen vir vlage, temveč enakomerno izsušuje stene in tla.

Najprej izsušite pomembnejše prostore, kot je kuhinja in dnevna soba, spalnica, kasneje pa hodnike, garaže, shrambo, kopalnico!

Postopek za izsuševanje vlage:

1. V prostor namestite razvlažilec, če je možno na sredino prostora.
2. Zaprite vsa okna in vrata, da bo prostor čim bolj hermetično zaprt.
3. Dodajte in prižgite vir toplote (kalorifer, radiatorje), da se prostor čim bolj segreva (s tem izhaja vlaga iz sten ali tal),
4. Prižgite razvlažilec in pustite oboje delovati. (Moč kaloriferja je 2kW, moč razvlažilca podobno, zato bo račun za elektriko višji).
5. Na začetku večkrat dnevno preverjajte napolnjenost rezervarja za vodo in jo redno izpraznite.
6. Ko se nivo nabrane vlage po nekaj dneh ustali, je izsuševanje končano.
7. Postopek izsuševanja ene povprečne sobe je nekje 3-5 dni, odvisno seveda od vlage, velikosti prostora in moči razvlažilca.

Razvlažilci se ob napolnjeni posodi samodejno izklopijo. Zato redno preverjajte napolnjenost posode! Verjetno bo v prvih dneh treba izprazniti posodo večkrat dnevno, ko pa se dnevna količina vlage zmanjša in ustali na določenem nivoju, je razvlaževanje končano. Vedno bo obstajala namreč dnevna količina vlage v prostoru, ki jo razvlažilec uspe pobrati iz prostora. Zato je izsuševanje od takrat naprej neučinkovito.

Ko je prostor osnovno izsušen po zgornjem postopku, ga redno prezračite.

Seveda prostor še ni takoj pripravljen za vselitev, saj nas čaka odstranjevanje plesni in še kaj.